Zjutraj v Dubrovniku na rivi pijemo kavo in občudujemo pravkar prispelo ladjo Marko Polo. Ko pa se vrnemo domov, izvemo da je nasedla na nek hrvaški otok. Kmalu pride lokalna vodička in nas popeje v obzidje starega Dubrovnika. Kar ne moremo se nagledat te lepote starega mesta. Sprehod po obzidju nam malo kvari dež, a vseeno uživamo ob prekrasnih razgledih. Še bi si pasli učke pa moramo naprej proti Črni gori.
Prispemo v Črno goro in se v Tivatu nastanimo v hotelu, ki je na sami plaži. Po večerji bi radi malo odlutali v kako nočno življenje, pa ni takega lokala v bližini. Po pravici povedano, pa se marsikomu tudi ne da. Na hotelski terasi nam je prav lepo, po polnoči pa popihamo prijetno utrujeni  pod odeje.

Naslednje dva dni lutamo po celi državi. Boka Kotorska z Kotorjem, Njegušev mavzolej, park Lovčen, kjer smo se imeli enkratno. Domačini so nas postregli s šunko, sirom in Vrancem. Vino je teklo po grlih, plesali smo z domačini in pokupili skoraj vso zalogo šunk. Ogledali smo si dvorec črnogorskega kralja Nikole v Cetinjah. Zvečer pa nočno kopanje. Čeprav ozračje malo hladno, je bila voda prav prijetno topla in Medvedi smo si privoščili osvežitev v črnogorskem morju.

Spet nov dan. Mimo Budve v Virpazar ob Skadarskem jezeru, pa v Podgorico do vinogradov in vinske kleti. Tu se rojeva Vranac. Prijetno smo presenečeni, ko nas vodička popelje po vinski kleti. Pojdite in si jo oglejte, ne bo vam žal. Zvečer pa v hotelu ohcet. Ženin in nevesta nam prineseta torto in obilo pijače. Tudi Medvedi jih obdarimo z majhnim spominkom kluba. Zjutraj spakiramo, se poslovimo od prijaznega hotelskega osebja in se odpeljemo. Pa ne še domov.

Split je prekrasno srednjeveško mesto. Ogledamo si Dioklecijanovo palačo, pa znamenito Splitsko rivo, ki pa na žalost ni več, kot je bila. Poslikamo še sončni zahod in proti domu. Vinica in pri Bučkotu kava in že smo doma.
Moj prijatu Frene reče, "tako malo rabimo pa tako nam je lepo".

Milan - Mišo